Skip to main content

Marija Končina

Spominjam se, kako sem kot otrok doživljala dogajanje v cmureškem gradu. Zelo bledo in od  daleč moj spomin govori o letih, ko sem od odraslih slišala, da je v gradu dom onemoglih.  Druga slika, ki me je kot otroka plašila, je vezana na to, da so zdaj v gradu nori ljudje. Oznaka "norec" je bila seveda slabšalna, a zame tudi zaznamovana z nečim, kar je nevarno. To se je posebej izkazovalo v tistih redkih trenutkih, ko smo krajani  slišali, da je kdaj kdo od norcev  ušel z gradu. Dobro se spomnim tudi pripovedovanja moje tete o neki "norici" iz Apač, ženi luteranskega duhovnika Kerčmarja. Teta je večkrat govorila o tem, kako ta ženska žaluje za svojim sinom, od katerega so jo odtrgali. Bolj vesel je spomin na nekega oskrbovanca , ki se je imenoval Minek - vsaj mislim, da je imel tako ime. Stric, ki je bil zaposlen v gradu, je pripovedoval, da je Minek  najbolj pameten med norci, kar se je izkazovalo tudi v tem, da so ga včasih vzeli s seboj  izven gradu in ga uporabili za kakšno pomoč pri delu. To se mi je kot otroku zdelo zelo zanimivo, ne spominjam pa se, da bi Mineka kdaj videla. Na grad in njegove stanovalce smo okoličani  gledali kot na nekaj, kar nam ni bilo blizu. Gradovi so že sami po sebi v tistih časih veljali za bivališča grajske gospode, ki je izkoriščala malega človeka, zato se nam je zdelo kar prav, da so propadali. Ker pa so v njih naselili "norce", je bil to še en element, ki  je te zgradbe in v njih nastanjene obdal z nezaupanjem in nelagodjem. Preteči je moralo še veliko časa, da sem odrasla in odkrila, da so v take zavode na tujem  zapirali tudi povsem zdrave ljudi, ki so, kot v Rusiji, predstavljali opozicijo oblastem.  Potem se je zgodilo odkritje o  našem zgodovinarju Simonu iz Jančarjevega Velikega briljantnega valčka. In nato je sledil tudi razmislek o "božjem otroku" Tantadruju Cirila Kosmača. Od daleč so začele v mojo zavest stopati tudi  primerjave z oskrbovanci cmureškega gradu. Ali je bil tudi med njimi kdo, ki je bil tam zaprt, ne da bi  znorel? Ali je prav, da so ljudje zaprti v take ustanove proti svoji volji?  Ampak ta vprašanja so bila zame tedaj vseeno bolj  obrobna. V času moje mladosti razmere in nivo razmišljanja niso bili naklonjeni čemu takemu, kar danes počnete vi.

Anmeldung zur Zusendung von Informationen
 

Falls Sie über die aktuellen Ereignisse im Museum des Wahnsinns informiert werden möchten, schicken Sie uns bitte eine Anmeldung an unsere e-Mail Adresse.
 

Mit der Eintragung Ihrer e-Mail Adresse stimmen Sie zu, dass wir Sie über die Aktivitäten des Museums des Wahnsinns informieren. In Übereinstimmung mit den Bestimmungen des Datenschutzes versichern wir Ihnen, dass wir Ihre e-Mail Adresse nicht für andere Zwecke verwenden oder an Dritte weiterleiten werden. Falls Sie die Informationen des Museums des Wahnsinns nicht mehr erhalten wollen, teilen Sie uns das bitte über info@muzejnorosti.eu mit und wir werden Ihre e-Mail Adresse umgehend aus dem Verteiler löschen. Danke für Ihr Vertrauen.

In welcher Sprache Sie den Newsletter erhalten möchten